Optimizem in dobra volja v ekonomskih odločitvah
Optimistični ljudje delajo več in dlje, pri delu se bolj trudijo, po ločitvah se pogosteje ponovno poročijo, več varčujejo, več investirajo in pričakujejo višje donose in nižje tveganje od pesimistov. Vprašanje optimizma oziroma nagnjenosti k pričakovanju pozitivnih prihodnjih izidov je vgrajeno v same temelje ekonomskih odločitev. Vedno, ko imamo v roki 1 Eur, se moramo odločiti, ali ga bomo porabili takoj, ali pa bomo varčevali v upanju na večjo potrošnjo pozneje. Pri tem pa optimistični pogled na prihodnost zagotovo pomaga. Na optimizem vplivajo dnevi v tednu (ob ponedeljkih smo ljudje bolj sitni kot ob petkih), vreme, letni čas, celo izidi pomembnih športnih tekem. Posledice teh dejavnikov so vidne marsikje v ekonomiji. Na primer, NLB smo po mnenju nekaterih prodali po prenizki ceni. Ali je na to vplivalo temno jesensko oblačno vreme in jesenska depresija?