Podoba prekmurščine in odnos do knjižnosti v slovenskem prostoru danes

Slovenski jezikovni prostor je zaznamovan z veliko regionalno razslojenostjo zasebnih govorov, med katerimi imajo posebno vlogo narečja, ki so naše narodno bogastvo. Regionalni govorni izraz oz. regionalna obarvanost se vse bolj pojavlja v javnosti, pri čemer je prekmurščina, ki je bila najdlje samostojni knjižni jezik, prav gotovo najbolj samosvoj in tudi pisno razvijajoč se »dialekt«. Osnovni namen članka je preko zgodovinskih dejstev, predstavitve nekdanje in sedanje jezikovne situacije ter konkretnih primerov iz prekmurskega prostora opisati in analizirati živost ter samostojnost slovenskih narečij v slovenski družbi v razmerju do knjižnega jezika.