Narodni dom v Trstu

Trst je bil do prve svetovne vojne več kot petsto let del habsburške monarhije in pred njenim razpadom najpomembnejše pristanišče, ne nazadnje pa tudi mesto z daleč največjim številom Slovencev sploh. V njem si je slovensko meščanstvo leta 1904 postavilo svoje središče, Narodni dom, ki je v kratkem postalo osišče slovenskega družbenega življenja v mestu. Zaradi tega je bil v napoto italijanskim nacionalistom, ki so v njem videli »skrunitev« italijanskih tal, tako da so po prvi svetovni vojni, ko so mesto zasedle italijanske čete, dom napadli in ga zažgali, in sicer 13. julija 1920. Požig predstavlja enega prvih »uspehov« nastajajočega fašističnega gibanja in simbolni začetek naraščajoče protislovenske mržnje. Po sto letih se je začel formalni postopek vrnitve Narodnega doma slovenski narodni skupnosti v Trstu.