Besedni red v slovenščini

Besednoredna organiziranost se kaže kot eno izmed najpomembnejših poglavij v analizi diskurza, je pa to tudi eno od osrednjih vsebinskih področij skladnje. Gre za poglavje, ki v slovenskem jezikoslovju še vedno ni pogosto predmet obravnave. Vedno znova pa se kaže kot zanimivo tudi pri pouku slovenščine kot drugega in tujega jezika, saj se morajo učeči se nekega jezika besednorednih pravil naučiti. Za razliko od njih rojeni govorci ta pravila usvajajo večinoma nezavedno skozi besedila. Kljub še vedno razmeroma redkim razpravam o besednem redu pa sta v sodobnem slovenističnem jezikoslovju sicer živi misel o njegovi pomembnosti za oblikovanje diskurza in zavest o tem, da ga ni mogoče obravnavati zgolj na površini, kot se kaže v razporeditvi besed v stavkih, marveč zahteva precej drugačno, globinsko razumevanje in interpretiranje jezika na ravni besedila. Poleg tega pa je pri obravnavanju treba ves čas imeti v mislih tudi kontekst v širšem pomenu besede, torej ne le sobesedilo, ampak tudi okoliščine, v katerih je to besedilo nastalo, predvsem tvorca besedila. Od njega je namreč odvisno, katero informacijo bo videl kot pomembnejšo in jo bo zato postavil na konec oz. v remo in katera bo z njegovega stališča manj pomembna in ji bo zato namenjeno mesto v temi, to je na začetku.