Problematika snemanja in zapisovanja govorjenih besedil na slovenskih sodiščih (na primeru sojenja na okrajnem sodišču v severovzhodni Sloveniji)

V prispevku je na konkretnem primeru zapisa sodnega postopka izpostavljen pomen govora in njegovega zapisovanja za sporazumevanje in delovanje v sodobni družbi. V Ustavi Republike Slovenije je slovenski jezik zapisan kot uradni jezik Republike Slovenije, kar pri besedilih na najvišji zahtevnostni stopnji, s katerimi lahko državljan polnopravno sodeluje v družbi, nujno pomeni obvladanje knjižnega jezika, ki je soodvisen od pisnega jezikovnega koda. Konkretni predstavljeni primeri analize snemanj sodnih obravnav prikazujejo, da je realnost govora na sodiščih pogosto daleč od knjižne izreke in celo razumljivosti. V prispevku pojasnjujemo razloge za takšno stanje in ugotavljamo, da uporaba tehničnih pripomočkov kljub želji po hitrejšem in učinkovitejšem delu sodnikom ni vedno v pomoč, tudi zaradi pomanjkljivih navodil glede zapisa govora posnetih sodnih obravnav.