Ko narečje v družini zamre

Pri ugotavljanju vzrokov in vpliva dejavnikov na opuščanje rabe maternega jezika pri govorcih zunaj meja matične države, v našem primeru slovenščine, se običajno išče in raziskuje tiste, ki izhajajo iz ožjega (predvsem družinskega) in širšega (predvsem družbeno-političnega) okolja, ni pa bilo (še) zaslediti raziskav, ki bi vključile posledice negativnega vrednotenja narečij; to je v nekem obdobju prihajalo celo iz vrst jezikoslovcev matičnega naroda, posredovali pa so ga učitelji slovenščine. Prispevek prinaša razmišljanje, porojeno ob prisotnosti izpovedi koroškega Slovenca, ki ga je tako (ne)strokovno ravnanje neposredno prizadelo, in izjave še nekaterih drugih koroških Slovencev, ki prav tako potrjujejo ta popolnoma zgrešen odnos do narečne zvrsti; žal je bil eden od ključnih dejavnikov pri množični zamenjavi slovenščine kot jezika družine in kot pogovornega jezika z nemščino.