Glejmo nazaj, da vidimo naprej!

Zadnjega četrt stoletja se v slovenskem javnem diskurzu veliko govori o preteklosti, zlasti v povezavi z drugo svetovno vojno. Razprava je vroča in živa, argumenti udarni, pa – kot kaže – ne vedno najbolj prepričljivi. Saj če bi bili, bi pogled v preteklost zagotovo bil jasnejši, kakor je. Zdaj, sredi vroče razprave pa ni jasno niti, ali se je druga svetovna vojna v Sloveniji, denimo, sploh že končala ali pa so nepopustljivi borci novico o koncu vojne v žaru borbe kar preslišali. Vojna se je, seveda, že zdavnaj končala, zmagovalci so si razdelili odlikovanja, poraženci pa so zacelili rane. Nadaljuje pa se boj za interpretacijo. Zato spomini na preteklost predstavljajo mešanico fantazij, želja in zavestnih potvarjanj resničnosti. Vsaka stran skuša uveljaviti svoje videnje preteklosti, da bi z njegovo pomočjo legitimizirala svoje videnje sedanjosti in prihodnosti. Toda, če se ne zadovoljimo s tem, kar vidimo na prvi pogled, lahko odkrijemo, da so stvari potekale na ta način že dolgo tega.