Primerjalna analiza lika čarovnice v ruskih in slovenskih pravljicah – študija primera: Baba Jaga in Pehta

Na osnovi primerjalne analize lika čarovnice, ruske Jage babe in slovenske Pehte, vidimo podobnosti in razlike. Četudi je slovenska Pehta poimenovalno bližja germanski Berhti, je vsebinsko povezana s slovansko Jago babo. Slovenski lik čarovnice kot Pehte ima več pozitivnih lastnosti kot slovanski in temelji na poligenetski teoriji, mozaično je sestavljen iz različnih intertekstualnih prvin. Slovenski lik čarovnice se je oddaljil od ruskega, ki je bil bolj namenjen odraslemu naslovniku, in je postavljen v visokogorsko okolje. Ob koncu 19. in v začetku 20. stol. je bilo visokogorsko okolje popularno v Srednji Evropi, npr. Heidi (1880–1881), prav tako so bile pogoste tudi pripovedi o pastirjih, predvsem zgodbe o dečku/ deklici, ki se odpravi od doma in se na koncu vrne domov, kjer se njihova vloga redefinira. Vmesne dogodivščine so osredotočene na pogum, iznajdljivost in poštenost otroka sirote – v dobesednem ali prenesenem pomenu. Jaga baba pomaga Vasilisi, tudi Pehta pomaga Kekcu in Mojci. Jaga baba in Pehta se navezujeta na dvainpoltisočletno literarno tradicijo lika čarovnice, ki je univerzalen, obenem pa se je zaradi univerzalnosti bil sposoben aplicirati v skoraj vse kulture z razliko, da je v vsaki kulturi razvil svoje specifične kulturne prvine.