Uglaševanje glasbenih instrumentov ali zakaj imamo 12 tonov?

Zvok in glasba nas spremljata, zavestno ali ne, velik del našega bivanja. Osnova za proizvodnjo glasbe so glasbeni toni. Kako nastanejo glasbeni toni, zakaj jih imamo prav dvanajst (in ne mogoče več ali manj), ali so glasbeni toni rezultat naključja, ali pa odslikavajo globlji kozmični red, je ljudi zanimalo že vsaj od antike dalje, medtem ko se danes o tem vse manj sprašujejo, saj v poplavi šumov in hrupa izgubljajo občutek za zaznavanje višine glasbenih tonov, barve glasbenih zvenov in jakosti konsonanc oziroma disonanc. Vse glasbene instrumente je 'pred uporabo' potrebno uglasiti. V zahodni glasbeni kulturi se je zadnjih dvesto let uveljavila uglasitev, ki jo v slovenskem jeziku (napačno) imenujemo temperirana, čeprav je v resnici samo ena izmed množice možnih temperiranih uglasitev (za razliko od netemperiranih uglasitev). Z naraščanjem zanimanja za staro glasbo (srednji vek, renesansa, barok) v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je začelo tudi raziskovanje izvajalske prakse takratnih časov, kamor spada tudi način uglaševanja instrumentov v posameznih zgodovinskih obdobjih. Torkov seminar bo torej posvečen teoretičnim osnovam uglaševanja glasbenih instrumentov skozi čas (v zahodni glasbeni kulturi). V predpoletnem času bo tema bolj lahkotna, mešanica fizikalnih osnov, akustike, matematičnih modelov, zgodovine uglaševanja in praktičnih primerov, zato nanjo vabimo predvsem ljubitelje glasbe.