Ali se zločin izplača?

Kaznovalna politika je pomembnen instrument urejanja medsebojnih razmerij na vseh nivojih človeške družbe, od družinske celice prek gospodarskih dejavnosti do, ne nazadnje, meddržavnih odnosov. Kakšna je "primerna" kazen za kršenje dogovorjenih vzorcev obnašanja, ni enostavno vprašanje. N.pr. ali naj bo kazen samo "pravična" ali tudi "učinkovita"? Na predavanju se bomo osredotočili na kaznovalno politiko nekaterih oblik "neprimernega" obnašanja ekonomskih subjektov na telekomunikacijskih trgih. Povod za predavanje je nedavni sklep Ustavnega sodišča, s katerim sodišče ni sprejelo v podrobnejšo obravnavo ustavne pritožbe Telekoma Slovenije. V tej pritožbi je Telekom izpodbijal odločbo Urada za varstvo konkurence o zlorabi prevladujočega položaja, ker naj bi mu odločba kršila človekove pravice in temeljne svoboščine. S tem sklepom je bila tudi v Sloveniji končno potrjena evropska pravna praksa, da podjetje s prevladujočim položajem ne sme diskriminirati svojih strank, pa četudi je ena od teh strank podjetje samo. Postavili si bomo provokativno vprašanje, ali lahko neustrezna kaznovalna politika gospodarskih subjektov na dolgi rok povzroči podobne neželjene rezultate na trgu kot na primer neustrezna vzgoja otrok v šoli. Odgovor bomo poskušali poiskati v ekonomski teoriji prava, ki temelji tudi na teoriji iger, za "ogrevanje" pa bomo pogledali, ali nam lahko ta teorija kaj pomaga pri urejanju mirujočega prometa v Ljubljani.