Prekariat: Pravni obrazi prekariata

Prekarnost ni pravni pojem, obenem pa je še kako vpet v pravne oblike dela. Prekarnost se največkrat kaže kot prikrito delovno razmerje – gre za razmerje, ki ima vse elemente delovnega razmerja in bi zanj morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, vendar je namesto nje sklenjena pogodba civilnega prava (avtorska/podjemna), delavec dela preko napotnice študentskega servisa ali pa je za ohranitev tega razmerja odprl s.p. Take oblike dela niso zakonite, saj jih izrecno prepoveduje Zakon o delovnih razmerjih, pa so kljub temu v porastu. Delavci v takih primerih mnogokrat ne vejo, da so upravičeni do pogodbe o zaposlitvi, delodajalci pa zaradi nesankcioniranja take prakse pogosto izkoriščajo. Kje je meja med zakonitostjo in nezakonitostjo prekarnega dela? Kakšne so pravice delavcev, ki se znajdejo v prekarnosti? Kakšne možnosti ima delavec, ko delodajalec preprosto »odpove« sodelovanje z njim? Kako takšne primere rešujejo sodišča? Na takšna in podobna vprašanja marsikdo, ki se znajde v nezakoniti obliki zaposlitve nima odgovora in se zato ne odloči za pravno uveljavljanje svojih pravic ter še naprej vztraja v nepredvidljivem položaju.