Nenaden zastoj srca izven bolnišnice in sodobno poreanimacijsko zdravljenje

Nenaden zastoj srca izven bolnišnice je glavni vzrok umiranja v razvitem svetu. Najpogosteje je v ozadju koronarna ateroskleroza, neposredni vzrok pa nenadna poka na enem izmed koronarnih plakov, kjer posledično nastane krvni strdek, ki zapre koronarno arterijo. Če se zaradi pomankanja kisika v srčni mišici usodno spremeni prevajanje električnega impulza, pride do nenadne motnje v srčnem ritmu in takojšnjega prenehanje črpanja krvi po telesu. Pri več kot polovici bolnikov zastoj srca nastopi kot strela z jasnega. Bolnik nenadoma izgubi zavest, pade kot pokošen in preneha dihati. Ključno za preživetje je pravilno ravnanje laika (klic 112-zunanja masaža srca-uporaba avtomatskega defibrilatorja) in čimprejšnje oživljanje na višjem nivoju s strani predbolnišnične urgentne ekipe, ki mora na kraj dogodka prispeti čimprej (1). Če je začetno oživljanje uspešno in pride do ponovnega delovanja srca, bolnika ekipa nujne medicinske pomoči urgentno prepelje v bolnišnico kjer se takoj nadaljuje poreanimacijsko zdravljenje. Na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino (KOIIM) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bolnike s srčnim zastojem in uspešnim začetnim oživljanjem izven bolnišnice sistematično spremljamo že od leta 1995 in tekoče analiziramo način zdravljenja in preživetje (2). V letu 2003 smo kot eden izmed prvih oddelkov v svetovnem merilu uvedli agresivno poreanimacijsko zdravljenje s kontroliranim z podhlajevanjem (32-34 C za 24 ur) z namenom zmanjšati poreanimacijsko okvaro možganov, in takojšnjo perkutano koronarno intervencijo (PCI) z namenom razrešiti zaporo koronarne arterije in tako izboljšati delovanje srca (3). Po uvedbi takojšnjega in intenzivnegaporeanimacijskega zdravljenja se je preživetje z dobrim nevrološkim izhodom povečalo od 27% med leti 1995-2003 na 47% med leti 2004-2012 (2). Z ozirom na to, da vsako leto sprejmemo okoli 100 takih bolnikov, smo na ta način z intenzivnim poreanimacijskim zdravljenjem dodatno rešili približno 20 bolnikov letno. V zadnjih letih smo se sistematično posvetili proučevanju koronarne ateroskleroze takoj po sprejemu v bolnišnico glede na elektrokardiogram po vzpostavitvi delovanja srca in strategiji PCI (4,5). Mednarodno odmevnost našega dela potrjuje dejstvo, da smo v letu 2014 imeli vodilno vlogo pri nastanku smernic Evropskega združenja za perkutane kardiovaskularne intervencije (EAPCI) in iniciative »Stent for life« (SFL) za to področje poreanimacijskega zdravljenja (6).