Segregacija kromosomov med sporulacijo bakterije Bacillus subtilis

V tleh se bakterije pogosto srečujejo s spremenljivimi življenjskimi pogoji in pomanjkanjem hranil, zato so v evoluciji razvile različne strategije preživetja. Te vključujejo gibanje, razvoj kompetence ter sprejemanje tuje DNA, produkcijo antibiotikov in sporulacijo. Ker je sporulacija časovno in energetsko izjemno potratna, jo bakterije izberejo kot zadnji izhod za preživetje neugodnih pogojev. Poleg tega je proces tvorjenja dormantne spore nepovraten proces, zato je sprožitev procesa kompleksno regulirana. Zelo pomembno je, da se bakterijski kromosom pred sporulacijo pravilno podvoji, saj sta za uspešen proces sporuliranja potrebni dve nepoškodovani kopiji kromosoma. V začetni fazi se vsaka kopija pritrdi na svoj celični pol. To je signal za nastanek asimetričnega septuma blizu enega od celičnih polov. S tem se bakterijska celica razdeli na dva neenaka razdelka: manjšo predsporo in večjo materinsko celico. Posebni mehanizmi zagotovijo, da vsak novonastali razdelek vsebuje eno kopijo genoma; prva v predspori omogoča izgrajevanje spore iz notranjosti, druga v materinski celici pa omogoča izgradnjo spore iz materinske celice, predvsem izgradnjo plašča. Večina proteinov, ki regulirajo in tvorijo asimetrični septum med sporulacijo bakterije Bacillus subtilis, sodeluje tudi pri tvorbi septuma med vegetativno rastjo celic. Eden takih je MinD, ki med vegetativno rastjo preprečuje celično delitev v bližini celičnega pola in nastanek minicelic brez genetskega materiala. Presenetljivo pa ima MinD med sporulacijo popolnoma drugačno funkcijo: zagotavlja nemoteno segregacijo kromosomov.