Dosežki in izzivi moderne seizmologije

V določenih obdobjih zadnjih sto let se je seizmologija hitro razvila. Kje stoji danes? Predavanje se bo dotaknilo nekaterih dosežkov te vede v zadnjih desetletjih in pokazalo na nekatera vprašanja, ki še vedno čakajo na odgovor. Med dosežke lahko uvrstimo napredke pri lociranju potresnih izvorov in s tem boljše razumevanje aktivnih tektonskih struktur; modeliranje tresljajev zemeljske površine s pomočjo dvo- in tri-dimenzionalnih modelov zemeljske plasti; določanje značilnosti potresnih izvorov, tako današnjih kot zgodovinskih. Novost predstavljajo tudi interdisciplinarne panoge, kot sta satelitsko podprta potresna geodezija in paleoseizmologija (raziskovanje predzgodovinskih potresnih dejavnosti na podlagi geoloških znakov). Ilustrirali jih bomo predvsem s primeri potresov v naših krajih. Nekateri še odprti izzivi v seizmologiji pa so: pojav tihih, počasnih in globokih potresov, nadzvočni lom, seizmični tremor; nepoznavanje načina širjenja in redistribucije potresnih napetosti v zemlji; nezmožnost kratkoročne najave velikih potresov; nepoznavanje podrobne strukture in značilnosti snovi tik pod zemeljsko površino; razvoj meja litosferskih plošč in način vpliva geodinamike na notranje diskontinuitete Zemlje; kako lahko “brnenje” Zemlje, ki je povezano z zimskimi nevihtami na srednjih širinah, uporabimo za monitoriranje globalnega okolja. Raznolikost vprašanj, ki si jih seizmologija danes zastavlja, kaže na to, da je ta veda še vedno živahna.